»Opažamo, da je največji dejavnik strah. Strah pred odločitvijo, strah pred odgovornostjo, ker imajo občutek, da se pri 14, 15 letih odločajo za nekaj, kar bodo počeli celo življenje.«
»Zaradi tega se mnogi mladi, ki imajo to možnost, raje odločijo za malo bolj varne poti – da gredo na splošno gimnazijo, kjer to odgovornost odložijo in se nato pri 18 letih, ko imajo tudi malo več informacij, odločijo, kako in kaj naprej.«
»V Sloveniji imamo namreč srečo, da je izobraževalni sistem dokaj prehoden. Tudi če se mlad človek odloči za poklicno ali strokovno srednjo šolo, ima še vedno možnosti, da nadaljuje svoje izobraževanje tudi na terciarni ravni ali pa da prehaja med programi. Tako da tukaj ni vse zapečateno, čeprav se marsikomu morda tako zdi.«
»Vidijo, da so zaposlitve na voljo večinoma v poklicih, za katere je potrebna strokovna izobrazba, da je zaposlitev s splošno izobrazbo nekoliko težja.«
»Mladi se morajo zavedati, da je njihova prihodnost taka, da bodo morali vse življenje pridobivati novo znanje. Da se njihovo izobraževanje ne bo končalo po maturi ali diplomi oz. magisteriju, ampak da je prihodnost takšna, da se bodo morali vedno dodatno usposabljati.«
»Mladim, ki se še iščejo, predlagam, naj se čim več pogovarjajo z odraslimi, ki imajo določene karierne uspehe in poti na področju, ki bi jih utegnilo zanimati.«
